Ukrepi ob nevarnosti - Kako ravnati

Požar v kuhinji

ČE ZAGORI OLJE ALI MAST V POSODI NA ŠTEDILNIKU

KAJ STORIMO: 

• Izklopimo štedilnik oziroma grelno površino.
• Gorečo posodo pokrijemo z pokrovko ali mokro krpo.
• Še bolje: gasimo z gasilnim aparatom.

POZOR:

• Ne gasimo z vodo!
• Ne prenašajmo goreče posode!
• Če nam gašenje ne uspe, takoj pokličimo gasilce na tel. 112

Požar dimnika

ČE ZAGORIJO SAJE V DIMNIKU

KAJ STORIMO

• Pokličite gasilce na telefonsko številko 112
• Odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika.
• Preglejte vse prostore skozi katere poteka dimnik, morda kje uhaja strupen plin in dim.
• O požaru obvestite vse stanovalce.
• Omogočite gasilski enoti dostop do vseh prostorov , da bodo lahko nadzirali dimniški požar do konca izgorevanja saj.

POZOR:

• Ne vlivajte vode v dimnik!
• Ne odpirajte dimniških vratic !
• Po požaru naj dimnikar pregleda dimnik!

Požar avtomobila

ČE ZAGORI POD POKROVOM MOTORJA ALI V VOZILU

KAJ STORIMO

• Ustavimo vozilo ob robu vozišča.
• Ugasnemo motor.
• Potniki naj takoj zapustijo vozilo.
• Pokrov motorja odprimo le, če imamo pripravljeno gasilno sredstvo. (svetujemo najmanj dva kilogramski gasilni aparat z gasilnim prahom)
• Gasimo tako, da nekoliko odpremo pokrov motorja in usmerimo curek gasilnega sredstva na motor.
• Nato pokrov zapremo in nekoliko počakamo.
• Postopek ponovimo , če nam prvič ni uspelo.
• Če smo neuspešni ali se požar hitro širi, pokličimo nemudoma gasilce na tel. 112

POZOR:

• Strah pred eksplozijo vozila je popolnoma odveč (to vidimo le v zrežiranih filmih).
• Če nimate s čim gasiti , ne odpirajte pokrova ali vrat vozila.
• Vsak smrad po dimu v vozilu je znak , da je nekaj narobe, zato takoj preverite kaj!

Požar človeka

ČE ZAGORI OBLEKA NA ČLOVEKU

KAJ STORIMO

• Takoj pričnemo gasiti z prekrivanjem gorečih delov obleke (dušenje požara).
• Uporabimo lahko: odejo, kos oblačila, prt in podobno.
• Najprej zaščitimo in gasimo pri glavi goreče osebe.
• Sami se lahko pogasimo z valjanjem po tleh, snegu in podobno.

POZOR:

V skrajnem primeru lahko gasimo tudi z vodo!

Naprave v stanovanju

ČE ZAGORI TELEVIZOR, PRALNI STROJ ALI DRUG GOSPODINJSKI APARAT

KAJ STORIMO

• Odklopimo napravo iz električnega omrežja.
• Gasimo z gasilnim aparatom (CO2 ali gasilni prašek ABC).
• Če nam ne uspe ali nimamo s čim gasiti, pokličimo gasilce na tel. 112

POZOR:

Če smo gorečo napravo popolnoma odklopili iz omrežja (glavno stikalo,varovalka) lahko gasimo tudi z vodo, če ni druge možnosti, saj s tem preprečimo razširitev požara po stanovanju!

Kako ravnati ob požaru na objektu

Gašenje

• Ob požaru ne postanite panični.
• Ob požaru takoj obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112.
• Začetni požar lahko pogasite sami s priročnimi gasilnimi sredstvi z vodo, peskom, pokrovko ali odejo.
• Če vam požara ne uspe pogasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi, uporabite ročni gasilni aparat.

 Ukrepi pri gašenju požara

• Ob požaru v večstanovanjskih, predvsem visokih objektih, je največja nevarnost dim na stopnišču, ki otežuje ali celo onemogoča umik iz objekta. V tem primeru v prostoru, kjer ste, z mokrimi krpami zatesnite spodnji del vrat in v stanovanju počakajte na pomoč.
• Če dim ni preveč gost, lahko dihala delno zaščitite tako, da si daste pred usta moker robec ali krpo.
• Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorite nase. Vedite pa, da vsako odpiranje oken ali vrat pripomore k širjenju požara, predvsem dima.

Splošni preventivni ukrep

Na stopnišču ne odlagajte gorljivih materialov, predvsem pa ne vnetljivih tekočin in plinov.

Kako ravnati ob požaru v naravi

Kako ravnamo ob požaru v naravi

Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.

Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.

Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih

Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin. 

Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate. 

Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112. 

V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe. 

V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:

• nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov,
• kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini,
• kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč,
• odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.

Kaj storiti, ko v naravi zagori

1. Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.
2. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.

Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.

Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo.

Po telefonu sporočite naslednje podatke:

• svoje ime in priimek
• kaj in kje gori
• kratek opis požara
• v katero smer se požar širi in kaj ogroža
• če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij.

Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju.

Kako ravnati ob potresu

Kaj storiti pred potresom

• Poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi.
• Pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik in osebne dokumente.
• Vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdnih in negorljivih kasetah.
• Reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč morajo biti dosegljivi ob vsakem času.
• Imeti moramo zalogo hrane.

 Kaj storiti med potresom

• Ohranimo mirno kri.
• Če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem.
• Iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam.
• Izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom.
• Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč.
• Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja.
• Na prostem se oddaljimo od poslopji, električnih daljnovodov in drugih napeljav.

Kaj storiti po potresu

• Če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni.
• Če smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varčujmo svojo energijo in v enakomernih presledkih udarjajmo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno kličimo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo.
• V stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napetost.
• Če je zgradba, v kateri prebivamo, poškodovana, takoj odnesimo morebitne nevarne snovi na za ta namen določeno mesto.
• Če je potres tudi v gorah, se pri hoji izogibajte krušljivih sten in območij skalnih podorov.

OGLJIKOV MONOKSID –  TIHI UBIJALEC

Ogljikov monoksid ali CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!

CO postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih višjih od 50 ppm (0,005%). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracija CO, ki presega 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka že smrtne. 

CO se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil. 

 Preventivno si lahko v bivalne prostore namestite javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki). Namestijo se naj čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj se v spalnicah ali otroških sobah javljanike CO namesti v višino glave na steno poleg postelje.