Gasilstvo ima na področju današnje Slovenije že 150 letno zgodovino. Del te zgodovine se je od ustanovitve društva naprej pisalo tudi v PGD Grabšinski breg. Razmišljanje takrat živečih ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati sočloveku v primerih požarov in drugih nesreč je bilo, da bi takšno obliko pomoči organizirali kot gasilsko četo. Seveda pa je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je za takšno pomoč potrebna tehnika s katero so razpolagali gasilci. Peščica svobodno mislečih in zanesenjakov je tako bilo mnenja, da lahko pomoč v najboljši meri nudijo v obliki gasilstva na domačem področju. Časi desetletja nazaj so kazali povsem drugačno sliko, ker so bile na našem področju pretežno kmetije s stavbami iz lesa. In prav način življenja v povsem drugih okoliščinah je imelo za posledico pogostejše in bolj uničujoče požare, kot jih srečujemo danes.
Povzemamo najbolj ključne trenutke v delovanju prostovoljnega gasilskega društva od ustanovitve gasilke čete naprej.
je bilo ustanovljeno meseca januarja leta 1939 na pobudo ustanovnih članov: Šek Avgust, Zemljič Jože, Holc Franček, Lovrec Franc, Brumen Janez, Ferenčič Franc , Weingartner Anton, Weingartner Janez, Filipič Franc in Matjašič Alojz. Že v prvem letu po ustanovitvi je četa štela 20 članov.
Ustanovni občni zbor je bil na domačiji Avgusta Šek na Grabšinskem bregu. Takrat so vsi ustanovni člani bili mnenja, da društvu poimenujejo Grabšinski breg, čeprav to ime uradno na zemljevidu sploh ne obstaja. Kmetija Avgusta Šek se je takrat nahajala na hribu med vasjo Grabšinci in Zagorci, kateremu še danes domačini pravijo Grabšinski breg, kjer so se gasilci pod njegovim vodstvom zbirali na sestanke, zbore, vaje in prireditve kar na njegovi domačiji v Senčaku.
Z ustanovitvijo je za prvega predsednika bil izvoljen Avgust Šek. Ker takrat še ni bilo zgradbe gasilskega doma so tudi vso pridobljeno opremo in orodje hranili in skladiščili v prostorih domačije Avgusta Šek. Že takrat so posedovali kompletno opremo za gasilki napad z motorno brizgalno, kar so dobili iz tujine še pred ustanovitvijo društva v lokalnem področju. Vsa oprema je bila zložena na prikolici, ki je imela takrat še kovinska kolesa brez gumijastih delov koles in je pri prevozu povzročalo precej hrupa. Prvi predsednik je bil vsestranski človek vedno pripravljen pomagati tako materialno kot tudi finančno. Zelo velikokrat je člane gasilce z govori in nagovori navduševal, dajal vzpodbude, nasvete in smernice za delo gasilcev.
Pod območje oz. tako imenovani delokrog društva so od ustanovitve naprej pa vse do leta 1950 spadale vasi: Zagorci, Senčak, Bodkovci, Grabšinci in Kokolajnščak.
Od leta 1951 pa vse do leta 1979 pa Gibina, Zagorci, Senčak, Sakušak in Juršinci
Za poveljnika je z ustanovitvijo bil izvoljen Zemljič Jožef, ki je to funkcijo opravljal vse do leta 1947. Skrbel je za nabavo opreme ter orodja in skozi vsa leta vestno skrbel za vso opremo. Poveljeval je na veliko požarih, vajah, pomagal pri prireditvah, se udeleževal sej, sestankov, zborov in zastopal četo kot dober gasilec.
Za tajnika je ob ustanovitvi bil izvoljen Holc Franček in opravljal funkcijo do leta 1948. Opravljal je vse administrativne posle, reševal vso prejeto in poslano pošto, bil prisoten na sejah, zborih, vajah in požarih. Četo je tudi finančno in materialno podpiral. Leta 1948 je bil izvoljen tudi za predsednika čete.
Za izgradnjo gasilskega doma je prispeval tudi lasten prostor oz. zemljišče, na katerem še danes stoji gasilski dom PGD Grabšinski breg.
Nabavljena nova gasilska motorna brizgalna znamke Oberaschner z 28 konjskimi silami, DKW motorjem in črpalko 800 l/min. Botra nabavljene motorne črpalke je bila takratna gostilničarka in trgovka Uršula Koren iz Gibine pri Grabšinskem bregu. Prvi strojnik te brizgalne je bil ustanovni član Franček Lovrec in hkrati tudi zet predsednika Avgusta Šeka. Izpit je opravljal v Avstriji leta 1944. Strojniški izpit sta opravila tudi Holc Franc in kasneje tudi Ciril Žmauc. Motorna brizgalna je še danes v posesti PGD Grabšinski breg in je tudi operativno delujoča.
V času 2. svetovne vojne so bili časi izredno težki. Hiše na tem področju so bile večinoma lesene in s slamo krite, požari pa zelo pogosti. Zgodilo se je tudi, da so morali na požar kar dva krat v istem tednu.
V obdobju od leta 1939 pa vse do leta 1953 je bilo veliko požarov. To je bilo tudi v času vojne in zapisi navajajo, da je v tem obdobju bilo na območju društva preko 57 požarov. Ker v takratnih časih še ni bilo motorizacije je vse do leta 1970 na vaje in tudi vse požare s konjsko vprego prevoze opravljal Franc Ferenčič iz Senčaka.
Do konca vojne leta 1945 so člani imeli vaje tudi do dva krat na teden kar pri predsedniku Šek Avgustu in v okolici.
Že prej kot 10 let po ustanovitvi so člani sklenili, da za svoje delovanje in spravilo opreme potrebujejo svoje namenske prostore. Tako so v januarju z datumom 19.1.1949 že imeli izdelan načrt prvega gasilskega doma, ki ga je izdelal Gašperšič Karel v merilu 1:100 in gabariti 8 m x 5,1 m. V načrtu je bil prikazan tudi stolp za vaje v višjih nadstropjih. Pričetek gradnje prvega gasilskega doma na današnji lokaciji v vasi Zagorci se je tako izvedlo v letu 1949. Večji del opeke so gasilci pridobili od člana Franca Ozvatič, ki je opeko izdeloval na svoji domačiji. Ostali gradbeni material in ostrešje se je nabralo od vaščanov in tako so s prostovoljnim delom zazidali del gasilskega doma v katerem še je danes garaža namenjena gasilskemu vozilu. Zaradi stroškov in nabave materiala se je postavila samo današnja garaža in ne celotna stavba s stolpom, kot je bilo predvideno v načrtu iz tega leta.
Zaključek gradnje prvega gasilskega objekta na Grabšinskem bregu. Letnica je napisana tudi na fasadi gasilskega doma kot datum, ko je bil postavljen prvi gasilski dom in orodišče za opremo gasilcev.
V novozgrajenem gasilskem domu so v letu 1952 že potekala prva izobraževanja in šolanja za gasilce in strojnike iz tega področja.
Člani in društvo so praznovali 20. obletnico delovanja društva. Ob tej obletnici je narejena tudi spominska fotografija najbolj aktivnih članov društva pred gasilskim domom z orodjem in opremo.
20. letnica delovanja gasilke čete Grabšinski breg
Tega leta se je izvedla prva širitev postavljenega gasilskega doma Grabšinski breg. Za obstoječo garažo oz. orodiščem na vzhodni strani se je sezidal prostor, ki je bil namenjen pisarni oz. prostor za srečanja in sestanke. Postavili so se trije zidovi k garaži za katere je zidake prispeval Franc Ozvatič in izvedla strešna konstrukcija s kritino.
V letu 1965 so člani izvedli večjo gasilsko vajo na območju Gomile. Ob tej priložnosti je tudi posneta fotografija članov z orodjem in opremo ter spremstvom žena in glasbenikov.
Ko so se po 1970. letu pričeli individualni nakupi traktorjev za potrebe kmetijske dejavnosti na našem področju so prevoze na požarišča od tega obdobja naprej opravljali s traktorji.
26.11.1982 nabavljeno prvo gasilsko vozilo za prevoz moštva in opreme znamke IMV 1600 super, ki se je nabavilo od PGD Ptujska gora.
30. 9.1983 je bila napisana darilna pogodba med Holc Francem in Marijo iz Zagorc 61 in gasilskim društvom Grabšinski breg s katero podarjata kmetijsko zemljišče gasilskemu društvu. Ta je po sklepu Temeljnega sodišča v Mariboru prešla v družbeno lastnino. V tem letu so se pričela tudi dela za drugo razširitev in dograditev takratnega gasilskega doma. Želja in ideja je bila, da se k obstoječemu domu dogradi prostor za kuhinjo, manjša garaža za vozilo in dvorana, ki bo služila gasilcem in tudi vsem občanom za različne namene. V teh delih, ki so bila večinoma prostovoljna in v izvedbi gasilcev so se najprej izvedli izkopi za temelje, sledilo je mešanje betona z mešalci in betoniranje temeljev. S strani članov in somišljenikov je bilo opravljenih veliko ur gradbenih del. Posamezniki so tako opravili tudi preko 900 ur prostovoljnega dela. Skupno pa so številke več tisoč opravljenih ur dela.
V tem letu se je v društvu razvil prvi gasilski prapor PGD Grabšinski breg.
Slovesnost ob razvitju prvega prapora
Razvitje prvega gasilskega prapora PGD Grabšinski breg
Prapor so s prostovoljnimi prispevki pomagali nabaviti številni člani gasilskih vrst in tudi ostali pristaši, ki so darovali sredstva za nabavo prapora in trakov ter žebljičkov na drogu.
Tekom celega leta 1984 so se nadaljevala gradbena dela na dograditvi gasilskega doma. Tako so se najprej zazidali zidovi. Ker v notranjosti zgradbe še ni bilo dovolj nasutega materiala so pridni gasilci najprej navozili razen material in na vrhu nasuli še gramoza s katerim so izravnali teren za spodnjo ploščo oziroma tla v kuhinji in dvorani.
V tem letu so se najprej postavili nosilni stebri ter vzdolžni nosilec v dvorani zaradi velikih razponov in nosilnosti. Ko so bila dela s postavitvijo sten opravljena se je sestavil strop z nosilci na katerega se je takrat še s samokolnicami zvozil ves beton za zgornjo ploščo nad dvorano. Vsa dela so se opravljala večji del ročno, ker takrat moderne gradbene mehanizacije še ni bilo na razpolago. Vzporedno v mesecu marcu se je že pričela sečnja dreves za ostrešje. Les so prispevali razni kmetje iz vasi Zagorci, Senčak in Sakušak, ki so imeli svoje gozdove iz katerih so darovali večinoma po eno drevo. Ves les se je zvozil iz gozdov do gasilskega doma, kjer so v mesecu aprilu pričeli z žaganjem lesa za ostrešje dograjenih prostorov. Po izvedbi žaganja so se pričela pripravljalna dela za strešno konstrukcijo, ki se je v jeseni tega leta postavila na zgradbo. V tem letu so bili odločni, da novozgrajene prostore spravijo pod streho zaradi natekanja in morebitne škode zaradi vremenskih vplivov. Na ostrešje se je pokrila kritina iz salonitnih plošč.
Po izgradnji in dograditvi dvorane so člani spoznali, da jim manjkajo sanitarije. S tem razlogom so v tem letu pričeli že s tretjo dograditvijo gasilskega doma na severnem delu objekta, kjer se je dogradilo stavbo za sanitarije in prostor za skladišče.
Za dostop v zgornje nadstropje oz. mansardni del doma so se izdelale stopnice.
Nabava druge motorne brizgalne znamke Jugoturbina, ki je licenčna kopija črpalke Rosenbauer 8/8 in zmogljivostjo 800 l/min. Črpalka ima vgrajen WV pogonski agregat in je po izgledu povsem identična originalu Rosenbauer, ki jo v gasilskih vrstah imenujemo: ROZIKA.
Nabava rabljenega gasilskega vozila za prevoz moštva TAM 80 A5, ki se je nabavilo v PGD Paška vas v Savinjski dolini s katerim se je društvo tudi pobratilo in prijateljske stike ohranja še vse do današnjih dni.
18.8.1990 je bila izpeljana slovesna predaja orodnega vozila TAM 80 A5 s krstom pred gasilskim domom PGD Grabšinski breg
Nabava nove avtocisterne AC 16/50 znamke TAM 130 T 11 BG. Podvozje za vozilo se je nabavilo v Mariboru v Tovarni avtomobilov Maribor, kjer so izdelovali tovorna vozila. Nadgradnja je bila v izvedbi ključavničarstva Marijan Pušnik iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Vozilo je še danes v uporabi in služi svojemu namenu.
Tega leta je bilo izvedeno lastninsko preoblikovanje premoženja v gasilsko lastnino na dan 14.1.1994. Vrednost družbenega kapitala na podlagi otvoritvene bilance izdelane po metodologiji GZS se je spremenila v društveno lastnino s čimer so lastniki zemljišča, zgradbe orodja in opreme postali gasilci PGD Grabšinski breg.
V letu 1996 se je ob gasilskem domu polagalo javno vodovodno omrežje. Takrat je tudi društvo pristopilo k ureditvi vodovodnega omrežja v gasilski dom. S vzpostavitvijo omrežja smo na zelenici v neposredni bližini pri gasilskem domu dobili hidrant. To leto je bilo pestro pri urejanju instalacij v prostorih gasilskega doma, ker smo pridobili tudi strojne instalacije in s tem centralno ogrevanje v celotni zgradbi doma. K temu naj dodamo, da se je uredila tudi telefonija in so gasilci pridobili telefonski priključek. K vsem instalacijskim delom je potrebno dodati še dela na stropu dvorane, kjer se je pribil ladijski pod in prebelila fasada gasilskega doma.
Na vzdrževalnih delih so se v tem letu prebarvala vrata na garažah in zasteklila okna na podstrešnem delu doma.
Z namenom po samostojnem delu v občini Juršinci so gasilci soglašali z ustanovitvijo GZ občine Juršinci. Ustanovljena je bila 7.3.1997 na pobudo obeh društev in sprejemom odločitve o združevanju v zvezo z namenom da povezuje vsa PGD na območju občine Juršinci.
Ker stare mize in klopi niso več bile primerne za potrebe v dvorani se je v letu 1997 nabavila oprema za dvorano in sicer 20 miz in 150 stolov, ki še danes služijo svojemu namenu.
Na področju gradbenih del se je v tem letu na trtji fazi dograditve doma izdelalo ostrešje za kurilnico ter sanitarije. Prav tako se je izvedla izdelava fasade na tem prizidku.
Pred okroglo obletnico so se še izvedla zadnja zaključna dela na gasilskem domu, da je dom dobil podobo urejenega gasilskega doma.
Ob 60. letnici društva je bila pred gasilskim domom izvedena svečanost ob obletnici društva ter predaja dograjenih prostorov svojemu namenu s cerkvenim blagoslovom farnega župnika g. Štefana Casar. Na prireditvi s povabljenimi pomembnimi gosti so bila podeljena tudi priznanja in zahvale za veliko opravljenega dela in donatorstva za potrebe gasilcev iz Zagorcev.
Častni vod ob sprejemu gostov ob 60.letnici PGD
V tem letu je bil vzpostavljen sistem daljinskega alarmiranja gasilske enote Grabšinski breg iz gasilskega doma Ptuj, kjer je bilo preko brezžične povezave moč aktivirati delovanje sirene na gasilskem domu Grabšinski breg. Na gradbenem področju je bilo izvedeno odvodnjavanje pred gasilskim domom, ker je zaradi kasnejše izdelave kot gasilski dom bila cesta Ptuj-Gornja Radgona nasuta in dvignjena nad nivo gasilskega doma. Zaradi neugodnega terena so gasilci imeli tudi težave z odpiranjem garažnih vrat in to je prispevalo k odločitvi, da je potrebno nekaj ukreniti.
V prejšnjem letu začeto odvodnjavanje se je zaključilo v tem letu. Za gasilskim domom se je očistil in uredil jarek oz. vodotok Krka. Prav tako se je pričela izvedba in gradbena dela v pisarni v mansardi doma.
Izgled gasilskega doma iz zraka v letu 2001
V začetku leta so člani izvedli nabiralno akcijo finančnih sredstev na območju celotne občine s katero so zbrali sredstva v višini 1.430.000 SIT za nabavo novega kombiniranega vozila.
Z zbranim denarjem so nabavili novo vozilo za prevoz moštva VW LT 35 2,5 DTI, ki ima celotno opremo za motorno brizgalno ter vgrajeno tudi visokotlačno črpalko, rezervoar za vodo 500 l in dva izolirna dihalna aparata za posredovanjem ob požarih.
Za potrebe delovanja društva in povezave s sodobnim svetom se je nabavil prvi računalnik in tiskalnik s katerim so se opravljala tajniške zadeve na gasilskem področju.
V tem letu so se zaključila gradbena dela v pisarni in nabavila se je pisarniška oprema s čimer smo pridobili nove prostore za sestanke in srečanja vodstva društva.
Želja članov po novem praporu je prispevala, da so člani v letu 2005 razvili in predali novi prapor PGD Grabšinski breg, ki ga je razvil kot častni gost župan občine Juršinci g. Alojz Kaučič.
Za potrebe zagotavljanja operativne sposobnosti se je v tem letu nabavilo 2 kosa izolirna dihalna aparata znamke AUER, ki sta zagotavljala večjo varnost gasilcev ob posredovanjih.
Z namenom posodobitve doma so se zamenjala okna v kuhinji, pisarni spodaj in garaži, ker so stara dotrajala in je bila želja po sodobnejših oz. energijsko varčnejših. Po teh delih so se opravila tudi pleskarska dela v garaži in stari pisarni.
Nenehna želja po posodabljanju in urejanju doma je zagrete člane privedla do realizacije oz. izvedbe zamenjave strešne konstrukcije in kritine na celotnem gasilskem domu. S tem se je iz doma odstranila starejša ekološko sporna kritina - salonitne plošče. Pred namestitvijo novega ostrešja so gasilci imeli veliko težav zaradi vremenskih težav, ko so morali s folijami pokrivati dom zaradi večje količine padavin dežja. Porodila se je tudi idej, da bi z dozidanjem povišal zid nad dvorano z namenom pridobitve dodatnih prostorov nad dvorano. Na ostrešje se je namestila nova sodobnejša pločevinasta kritina HOSEKRA.
Kot v letu 2006 je padla odločitev, da se v letu 2008 zamenjajo še okna na dvorani gasilskega doma z namenom posodobitve zgradbe in tudi zaradi energije, ki se je izgubljala s starimi dotrajanimi okni. Na garažah so se zamenjala vrata s sodobnejšimi rolo vrati, ki so daljinsko vodena.
Ker je bilo večino gradbenih del na posodobitvi doma opravljenih je bilo potrebno narediti še plavajoči tlak oz. estrih na zgornji plošči dvorane s katero se je izoliral še strop dvorane.
Prav tako se je uredil tudi nov električni priključek, kjer se je glavna elektro omarica s števcem prestavila na zunanjo steno doma. Zelo neugodna je bila tudi pot v sanitarije, ker je bilo potrebno iz dvorane na prosto in ponovno v prostor doma. Iz tega razloga se je izvedel preboj stene iz dvorane v sanitarije in izdelava stopnic, ki je skrajšal in olajšal pot v slabih vremenskih razmerah. S tem prebojem v sanitarije so se vgradila nova vrata tudi še v kuhinji. Da bi uredili izgled vgradnje vrat je padla odločitev o prepleskanju celotne dvorane in namestitvi novih sodobnejših luči v dvorani doma. Pred samim pleskanjem smo še vgradili prezračevanje s katerim smo zagotovili odvod slabega zraka iz dvorane, ker je v dvorani ob večjem številu ljudi zaradi nizkih stropov zelo slab zrak.
Izdelava plavajočega tlaka nad dvorano
Leto 2011 je še eno prelomno leto v delovanju društva, ker so se pričela čistilna in zemeljska dela na društvenem igrišču oz. tako imenovanem vadbenem poligonu. Z ureditvijo so člani pridobili prostor za razne dejavnosti in tudi prostor namenjen sprostitvi precej oddaljen od glavne prometne poti, ki vodi neposredno mimo gasilskega doma in je iz vidika prometa izredno nevarna. S tem so pridobili prostor, ki je za vse, posebno pa za mladino varen, ker je obdan iz treh strani z gozdom in oddaljen od ceste.
Prelomno pa je tudi zaradi obiska in strokovne ekskurzije v sosednjo državo Avstrijo na obisk k gasilskim tovarišem gasilcem FF Hartberg.
V letu 2012 so se nadaljevala dela na igrišču in po izvedenih zemeljskih delih s katerimi so izravnali zemljo in pripravili teren za igrišče , je sledila setev trave na urejen teren.
Tudi na gasilski dom se ni pozabilo in v mesecu maju se je naredil izkop pri temeljih dozidanih sanitarij z namenom utrditve terena pod temelji tega prizidka. Izkopan del se je zabetoniral s čimer so povečali površino temeljev in tako povečali stabilnost prizidka.
Kot zadnji gradbeni in tudi lepotni del je v tem letu sledil še zaključni del in sicer obnova in vgradnja energijsko varčne fasade na celotnem gasilskem domu. Prav tako so se zamenjala vrata na skladišču doma in tudi vrata, ki so omogočala dostop do sanitarij iz zunanje strani doma.
V letu 2013 so se vse aktivnosti usmerile v ureditev igrišča. Želja članov je bila, da bi v neposredni bližini postavili še brunarico, ki bo služila za shranjevanje razne opreme in kraj za druženje. Zamisli in besede so se hitro spremenile v dejanja in tako se je v tem letu postavila, pokrila in uredila brunarica. Tako smo vsi gasilci in tudi vaščani okoliških vasi dobili prijeten kraj za športne aktivnosti, druženje in prostor za piknike. Da pa bo druženje lahko trajalo dalj časa smo na vsakem vogalu igrišča postavili drog na katerem so postavljeni reflektorji za razsvetljavo igrišča. Tako je mogoče športne aktivnosti in druženje nadaljevati tudi v poznih urah, ko sonce že zaide za obzorjem.
Po ureditvi prostorov so se urejeni prostori svečano predali svojemu namenu z prijetnim druženjem in otvoritvenimi igrami več nogometnih ekip na novem igrišču.
Pomembnejša aktivnost tega leta je bila položitev kabla med drogovi na igrišču in povezava z električnim omrežjem s čimer smo dobili vir elektrike do brunarice in igrišča. S to pridobitvijo smo lahko priključili hladilne naprave in sedaj lahko ponudimo hladne pijače ob srečanjih in tekmovanjih na igrišču.
Po dolgih letih v gasilskih vrstah je v letu 2015 opravilo izpit in s tem napredovanje v čin večje število naših članov. V čin gasilca je napredovalo 9 članov, ki so s tem pridobili pravico do operativnega dela v naši gasilski enoti. Vsled opravljenim tečajem smo v letnem času pripravili krst gasilcev s čimer smo jih po gasilski tradiciji sprejeli med operativce.
V letu 2016 konec meseca oktobra smo v mesecu požarne varnosti v PGD Grabšinski breg pripravili veliko operativno taktično vajo, ki je bil velik izziv za vse sodelujoče gasilce zaradi težavnega dostopa in izredno težkega terena. Odločitev za izvedbo takšne vaje je padla iz razloga, da preverimo operativno sposobnost naših društev v GZ in tudi sosednjega društva Polenšak. Lokacija vaje je bila družinska hiša Matjašičevih na naslovu Sakušak 66. Sama postavitev objekta je zelo zanimiva, ker je dostop do stanovanjske hiše mogoč samo po ožji dovozni cesti, ki smo jo za potrebe vaje zamaskirali s predpostavko, da je na dovozni poti zemeljski plaz. Vaja je bila zasnovana za gašenje iz dveh smeri pri čemer je bila prva dobava vode iz gasilskih vozil, kjer je bilo potrebno postaviti preko 120 m cevovoda po dovozni cesti. Drugi najbolj zanimiv in tehnično zahteven del pa je bilo črpanja vode iz ribnika pri Jožetu Novak na naslovu Juršinci 27/a in transport po hribu do stanovanjske hiše. Za izvedbo tega dela je bilo sestavljeno preko 470 m tlačnih cevi in premagana višinska razlika 75 m. Za transport vode smo uporabili 3 motorne brizgalne, ki smo jih postavili v verigo za katero je bila potrebna dobra usklajenost strojnikov in poveljujočega kadra. Vsem sodelujočim gasilcem in ekipi prve pomoči Civilne zaščite občine Juršinci gre zahvala, da je vaja stekla in bila izpeljana natanko tako, kot je bilo zamišljeno. Tudi čas same izvedbe je presenetil, ker je bila voda izredno hitro speljana po hribu do simuliranega požara hiše. Z uspešno izpeljano vajo smo dokazali, da smo kos tudi najbolj zahtevnim situacijam, ki jih lahko srečamo tudi v naši okolici.
Funkcije članov skozi zgodovino si lahko ogledate v PDF dokumentu.
Registracija: 23.9.1994 MB 36-93M
Število sedežev:3
Ident.št:ZX2130011PTT03375
Oblika karoserije: SG vozilo za posebne namene gasilsko
Registracija:19.7.2002 MB 39-83D
Število sedežev:9
Ident.št:WV1ZZZ2DZ3H002230
Oblika karoserije: SG vozilo za posebne namene gasilsko
Občina je nastala 29.12.1994; nastala je iz celotnega območja KS Juršinci in naselja Hlaponci, ki je prej spadalo pod KS Polenšak.
Občina Juršinci se razprostira na površini 3625 ha, v njej živi 2377 občanov. Gostota prebivalstva je 60,77 oseb/km2. Ozemlje občine zavzema del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh ceste Ptuj - Juršinci- Gornja Radgona, ter del Pesniške doline.
Po pobočjih ter slemenih ležijo vinogradi. Prebivalci se pretežno ukvarjajo z vinogradništvom ter sadjarstvom. Zaradi konfiguracije terena ni večjih kmetijskih kompleksov. Velja pa omeniti, da je na območju občine zelo razvito trsničarstvo in sadjarstvo, ki nudi visoko kvalitetne pridelke.
Delavci so zaposleni v bližnjih in oddaljenih mestih (Ptuj, Murska Sobota, Maribor), tudi v drugih državah (Hrvaška, Avstrija ...), saj v občini ni industrijskih ali drugih obratov, pa tudi podjetniški sektor ni dovolj razvit.
Javne zgradbe, zavodi in podjetja v Juršincih so: Osnovna šola Juršinci, vrtec, ambulanta, zobozdravstveni zavod, dom upokojencev, kulturna dvorana, pošta, župnijski urad (cerkev), občina, bencinska črpalka, gostilne.
Občino Juršinci sestavlja 13. vasi oziroma naselij, to so naselja: Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci, Juršinci, Kukava, Mostje, Rotman, Sakušak, Senčak pri Juršincih, Zagorci.
To področje je razdeljeno med dve Prostovoljni gasilski društvi na operativni območji severno in južno od občinskega središča, ki kot izvajalca požarne varnosti delujeta povezano v gasilsko zvezo občine Juršinci.
Ob prihajajoči 80. obletnici društva v letu 2019 načrtujemo gasilci PGD Grabšinski breg prevzem novega sodobnega gasilskega vozila GVC 16/25.
